Copyright © 2010 TrgoAvto Koper d.d. · Vse pravice pridržane. · Izdelava: Ekspertiza d.o.o.
Trgoavto je kot samostojno podjetje z delovanjem pričel 1. maja 1963. Prevzel je dejavnost avtostroke, ki so jo izvajali delavci nekdanje Mototehne in servisa Autocommerce.
Dve pravni osebi pod eno streho
Nastanek Trgoavta je bila za tiste čase zelo samosvoj in neobičajen. Ustanovitelj Trgoavta je bil namreč Servis Autocommerce Mercedes, ki je postal sestavni del Trgoavta. To je bilo možno, ker Servis formalno ni bil vključen v Imex in tako ni bil vključen v stečajni postopek. V začetnem obdobju sta tako pod eno streho delovali dve pravni osebi, ki sta imeli vsaka svoj žiro račun, vodili sta ločeno računovodstvo in pripravljali ločena zaključna računa. Prvi direktor Trgoavta je bil Dore Rebec, ki je pred tem deloval v vodstveni ekipi podjetja Imex. Direktor Obrata Servis je bil Janez Cegnar, za njim pa je vodenje podjetja prevzel Anton Modic.
Trgoavto je v začetnem obdobju deloval prvenstveno na dveh programih. Obrat Servis se je ukvarjal predvsem s programom podjetja Autocommerce, torej s servisom vozil Mercedes in Audi, Trgoavto pa pretežno s programoma vozil Zastava in Fiat. Tako razdeljena družba je delovala polnih deset let, vse do leta 1972. Takrat je prišlo do prve pomembnejše reorganizacije v podjetju. V skladu s takratno novo zakonodajo sta bili ustanovljeni dve Temeljni organizaciji združenega dela (TOZD), in sicer Trgoavto Trgovina in zastopstva tujih firm ter TOZD Servis. Takrat je podjetje dobilo »direktorja na papirju«. Na to funkcijo je bil imenovan Peter Vovk (od maja do 30. septembra 1974), ki je še naprej opravljal svoje delo v komerciali kot referent za Fiat. Direktor TOZD Trgovina in zastopstva tujih firm je še naprej bil Dore Rebec, direktor TOZD Servis pa je bil Anton Modic.
Rebec se je upokojil 31. decembra 1973, mesto direktorja TOZD Trgovina in zastopstva tujih firm pa je prevzel Bruno Miklavc, ki je v Trgoavto prišel iz Mehanotehnike. Nekaj mesecev kasneje (oktobra 1974) je bil na mesto direktorja Trgoavta imenovan Rajmund Orel, ki je na tem mestu zamenjal Petra Vovk. Novo vodstvo je hitro ugotovilo, da tako razdrobljeno podjetje ne more biti dovolj učinkovito, zato so se odločili za spremembo.
Proces poenotenja podjetja
Prva velika reorganizacija Trgoavta se je zgodila v letu 1974. Iz tedanjega Veletrgovskega podjetja Trgoavto Koper je po preoblikovanju nastala delovna organizacija z dvema temeljnima organizacijama in sicer:
- TOZD Trgovina in zastopstva tujih firm in
- TOZD Servis Koper z delavnico v Portorožu.
Sestavni del delovne organizacije je bila tudi Delovna skupnost skupnih služb. Takrat je Obrat Servis izgubil status pravne osebe, skupno so se začeli izdelovati planski dokumenti, računovodski izkazi in druge poslovne listine, ki so se do tedaj izdelovale ločeno. Sredi 70-ih let je TOZD Servis Koper zašel v poslovne težave, tako, da je moral Rajmund Orel kot direktor Trgoavta sprejeti sanacijski program, ki se je zaključil ob koncu 70-ih let.
Leto 1979 je drugi pomemben mejnik v zgodovini Trgoavta. V tem letu je namreč prišlo do dogovorne zamenjave vodstva in druge reorganizacije podjetja.
Iz dotedanjih dveh temeljnih organizacij so nastale štiri, v organizaciji je še naprej ostala delovna skupnost skupnih služb. V sodni register je bila vpisana nova firma delovne organizacije, in sicer Trgoavto - Trgovina, Servis, Koper z naslednjimi TOZD-i in DSSS.
- TOZD Trgovina na debelo
- TOZD Trgovina na drobno
- TOZD Servis Koper
- TOZD Servis Zastava Portorož
- DSSS
Na mesto direktorja Trgoavta je bil takrat imenovan Bruno Mikavc, Rajmund Orel pa je postal direktor TOZD Trgovina na debelo.
Novo vodstvo je takoj začelo s procesom poenotenja družbe. Vso dejavnost trgovine na drobno so prenesli v dve specializirani temeljni organizaciji, vse ostale družbe (računovodstvo, finance, kadrovsko službo) pa v DSSS. To je tudi začetek poenotenja programske dejavnosti Trgoavta. Postopoma so ključni del naše dejavnosti začeli predstavljati programi Zastave, Iveco, nekoliko kasneje Tam. Te programe je postopoma začel prevzemati tudi Servis Koper.
Prvi stik z Mercatorjem
Sprememb s tem še ni bilo konec. V tistem letu je Trgoavto prvič prišel v globlji stik s sistemom Mercator. V Kopru je namreč delovalo podjetje Mercator - Nanos TOZD Avtomaterial Koper. Zaradi vedno slabših rezultatov, ki so jih dosegali, je prišlo do zamisli, da bi se priključili Trgoavtu, ki je posloval z dobičkom. Ivan Knez, nekdanji direktor Mototehne, je tedaj vodil Nanosov TOZD v Kopru. Menil je, da bi s pripojitvijo Nanosa TOZD Avtomaterial družbi Trgoavto ohranil delovna mesta in se rešil slabega poslovanja. Vodstvu Trgoavta se je pobuda zdela zelo zanimiva. Po pogajanjih so se dogovorili, da morajo zdužitev potrditi zaposleni.
Pripojitev Nanos TOZD Avtomateriali
V Trgoavtu so referendum izpeljali 28. decembra 1979, v Mercator - Nanosu TOZD Avtomaterialu pa 20. februarja 1980. Oba referenduma sta potrdila odločitev vodstev o združitvi in formalno se je TOZD Avtomaterial priključil Trgoavtu v začetku junija leta 1980. Dogodek je bil za nadaljnji razvoj Trgoavta dokaj pomemben. S priključitvijo je namreč Trgoavto dobil šest trgovin v slovenski Istri in tudi na Hrvaškem. Tako se je lahko hitreje kot so sprava načrtovali začela razvijati maloprodaja Trgoavta. Do tedaj je bil namreč Trgoavto zgolj veletrgovec in se s trgovino na drobno ni ukvarjal. Ob prihodu Bruna Miklavca na mesto direktora družbe pa se je strategija spremenila.
Vstop v Mercator: »Od kruha do auspuha«
Priključitev Nanosovega TOZD-a Avtomaterial v Trgoavto je prinesla še eno pomembno pridobitev Trgoavtu. Srečanje s predsednikom poslovodnega organa SOZD Mercator Miranom Goslarjem je podjetji tako zbližal, da se je Trgoavto v letu 1982 združil v SOZD Mercator. V sodnem registru se je firma spremenila v Mercator Trgoavto - Trgovina, Servis Koper. Zaradi slabih poslovnih rezultatov so naslednje leto ukinili TOZD Zastava servis v Portorožu, tako da je delovna organizacija štela tri temeljne organizacije združenega dela in
delovalo skupnost skupnih služb.
Trgoavto je tako organiziranost imel do leta 1987, ko je bila v novembru izvedena samoupravna reorganizacija delovne organizacije. Z njo so bili ukinjeni vsi TOZD-i in DSSS, vodstvo Trgoavta pa je na tak način začelo programsko prenovo družbe.
Namesto TOZD-ov so v Mercator Trgoavtu uvedli dejavnosti:
- dejavnost trgovina na debelo
- dejavnost trgovina na drobno
- servisna dejavnost
- skupne dejavnosti
Dejavnost trgovina na debelo
Vanjo je spadala komercialna služba, ki je nabavljala blago za potrebe maloprodaje, servisne dejavnosti in druge večje kupce. Delovala je s pomočjo potniške mreže, ki je bila organizirana na območju celotne Jugoslavije. Prodajni referenti oz. potniki (v mreži jih je bilo 11) so blago prodajali na podlagi mesečnih spiskov zalog blaga, ki je bilo skladiščeno v centralnem skladišču v Kopru ali v skladišču na Reki.
Dejavnost trgovina na drobno
Ukvarjala se je s prodajo blaga v prodajalnah po Sloveniji, na Hrvaškem in v Srbiji. V letu 1987 je Mercator - Trgoavto imel svoje prodajalne v Kopru (2), Postojni (2), Ljubljani (3), Novi Gorici, Idriji, Logatcu, Brežicah, Črnomlju, Grosuplju, na Bernardinu, v Izoli, Cerknici, Krškem, Zagorju, Mariboru, Pivki, Novem mestu, na Jesenicah, v Labinu, Umagu, Pulju (2),
Zadru, na Reki (2) in v Beogradu.
Servisna dejavnost
Osnovna dejavnost je bilo popravljanje in servisiranje motornih vozil, v tistih letih pa so opravljali tudi tehnične preglede. Združevala je avtomehanični oddelek za tovorna in osebna vozila ter kleparski, avtoličarski in avtoelektričarski oddelek.
Skupne dejavnosti
Vanjo sta bila vključena splošni in računovodski sektor.
S programsko prenovo so v Mercator Trgoavtu začeli opuščati program Autocommerca v Servisni dejavnosti in ga nadomeščali z lastnimi programi. Tako se je zaključilo prvo obdobje rasti Trgoavta, v katerem je iskal lastno identiteto, velikost, dejavnosti in jih v letu 1988, ob
svoji 25-letnici, tudi dokončno našel. Vsaj zdelo se je tako.
Razpad jugoslovanskega trga
Mercator Trgoavto je bil v začetku 90-ih let na vrhuncu svoje moči. Zaposloval je skoraj 380 ljudi in je bil prepoznaven v okoljih, kjer je bil prisoten. Osamosvojitev Slovenije in posledična izguba jugoslovanskega trga, kjer je bila zelo pomembna vloga grosista. Potem, ko se je dve leti pred razpadom Jugoslavije podjetje preoblikovalo v družbo z omejeno odgovornostjo, so bile v letu 1991 potrebne nove, pomembne spremembe:
-v juniju je bilo zaradi slabega poslovanja ukinjeno skladišče na Reki;
-v začetku avgusta se je od Mercator Trgoavta odcepila naša prodajalna v Beogradu;
-prenehali smo z opravljanjem tehničnih pregledov - dejavnost je prevzela AMZS enota Koper;
-na Hrvaškem smo 1. oktobra ustanovili Mercator Trgoavto Umag d.d., ki je bil v 100-odstotni lasti družbe - matere. Njen sedež je bil v Umagu, osnovna zadolžitev pa je bila rpdaja na hrvaškem trgu, na katerem je tedaj Merctor Trgoavto imel devet trgovin. Družba je do leta 1994 zaposlovala med 35 in 40 ljudi.
-Na Hrvaškem smo imeli svojo družbo do 30. junija 1995, ko je bila izbrisana iz registra. Že naslednji dan je vsaka trgovina na Hrvaškem začela poslovati kot samostojna družba.
V Sloveniji so se spremembe poznale predvsem na prodajnem programu. V »jugoslovanskem« obdobju smo se ukvarjali predvsem s programom Zastave iz Kragujevca. Po osamosvojitvi Slovenije so se poslovne vezi pretrgale, tako, da smo se še bolj kot prej naslonili na asortiment, avtomobilskega proizvajalca Renault.
Razvoj se v zadnjem desetletju ni ustavil, postali smo delniška družba
V letu 1995 se je družba Mercator - Trgoavto Koper d.o.o. na skupščini preoblikovala v delniško družbo. Ustanovitelj družbe Mercator Trgoavto je bil Poslovni sistem Mercator d.d. iz Ljubljane, ki je postal njen 51-odstotni lastnik.
Dve leti po statusnih spremembah je bilo dokončano tudi postavljanje nove organizacijske strukture družbe:
-Dejavnost trgovine na debelo je obsegala vodstvo, komercialo, centralno skladišče in prodajne referente na območju Slovenije.
-Dejavnost trgovine na drobno so sestavljali vodstvo in prodajalne po Sloveniji: 13 je bilo v lasti Mercator Trgoavto d.d., 11 pa je delovalno na podlagi sklenjene franšizne pogodbe.
-Prodajno-seravisni center Renault se je ukvarjal s prodajo osebnih vozil Renault in rezervnih delov zanje, v delavnici pa so izvajali avtomehanične, avtokleparske, avtoličarske in avtoelektrikarske storitve. PSC Renault je svojo storitev ponujal tudi v prodajalni osebnih vozil in avtomehanični delavnici, kupcem pa je s specializirani trgovini v Kopru ponujal tudi vozila blagovne znamke Volvo.
-Prodajno servisni center Iveco se je ukvarjal s prodajo tovornih vozil in rezeravnih delov za tovornjake Iveco, v sestavi PSC Iveco pa je bila tudi avtomehanična delavnica.
-Skupne dejavnosti: sestavljali so jih vodstvo družbe, splošni sektor in računovodstvo.
V decembru leta 1998 sta Trgoavto d.d. in Agroservis d.o.o. podpisala pogodbo, s katero je bil Agroservis pripojen k Trgoavtu. Formalno se je pripojitev zgodila v začetku leta 1999, takrat pa je Trgoavto v celoti prevzel poslovno dejavnost Agroservisa in 24 delavcev.
V zadnjih petih letih je za poslovanje Trgoavta d.d. značilno širjenje maloprodajne mreže v Sloveniji. V letu 1999 smo tako aprila ponovno odprili našo prodajalno v Postojni, ki je bila v kooperacijskem odnosu, avgusta pa smo začeli poslovati v novi prodajalni v nakupovalnem centru Mercator center Ljubljana in Mercator center Novo mesto.
Mercator center Koper 1998
Leto 2000 ni pomenilo samo začetek novega tisočletja, ampak pravi razcvet novih prodajaln. Odprli smo jih v Mercator centru Slovenj Gradec, Mercator center Ravne na Koroškem, Mercator center Maribor, v Metliki, Lenart in Domžalah. Prej franšizni trgovini v Murski Soboti in Cerknici sta postali naši lastni, v Brežicah pa smo se preselili na novo, ustreznejšo lokacijo v nakupovalnem centru Intermarket.
V Sloveniji imamo 40 trgovin
Leto kasneje smo novo prodajalno odprli v Mercator centru Nova Gorica. Tudi v letu 2002 smo izjemno intenzivno širili našo maloprodajno mrežo. Aprila smo odprli dve specializirani prodajalni v Kopru, novo trgovino v Slovenski Bistrici in trgovino v Mercator centru Kranj, ki smo jo oddali v franšizo. Majaje s poslovanjem začela nova prodajalna na Ptuju, avgusta v Mercator centru Logatec, ob koncu oktobra pa smo prodajalno v Postojni ponovno oddali v franšizo. V letu 2003 smo našo mrežo trgovin po Sloveniji zaokrožili na 40 z odprtjem trgovine v Mercator centru Trebnje.
V začetku leta 2003 smo izpeljali tudi zadnjo reorganizacijo družbe. Skupaj z Avtotehno d.d. smo ustanovili družbo TT-Trgotehno d.o.o. (prej PSC Iveco), PSC Renault pa smo preoblikovali v družbo Trgoa PSC d.o.o.
V letu 2004 smo odprli prodajalno v Kočevju in Sežani ter štiri prodajno distribucijske centre v Ljubljani, Mariboru, Novem mestu in Izoli.
Leta 2007 - Koroška trgovina d.d.
Dve pravni osebi pod eno streho
Nastanek Trgoavta je bila za tiste čase zelo samosvoj in neobičajen. Ustanovitelj Trgoavta je bil namreč Servis Autocommerce Mercedes, ki je postal sestavni del Trgoavta. To je bilo možno, ker Servis formalno ni bil vključen v Imex in tako ni bil vključen v stečajni postopek. V začetnem obdobju sta tako pod eno streho delovali dve pravni osebi, ki sta imeli vsaka svoj žiro račun, vodili sta ločeno računovodstvo in pripravljali ločena zaključna računa. Prvi direktor Trgoavta je bil Dore Rebec, ki je pred tem deloval v vodstveni ekipi podjetja Imex. Direktor Obrata Servis je bil Janez Cegnar, za njim pa je vodenje podjetja prevzel Anton Modic.
Trgoavto je v začetnem obdobju deloval prvenstveno na dveh programih. Obrat Servis se je ukvarjal predvsem s programom podjetja Autocommerce, torej s servisom vozil Mercedes in Audi, Trgoavto pa pretežno s programoma vozil Zastava in Fiat. Tako razdeljena družba je delovala polnih deset let, vse do leta 1972. Takrat je prišlo do prve pomembnejše reorganizacije v podjetju. V skladu s takratno novo zakonodajo sta bili ustanovljeni dve Temeljni organizaciji združenega dela (TOZD), in sicer Trgoavto Trgovina in zastopstva tujih firm ter TOZD Servis. Takrat je podjetje dobilo »direktorja na papirju«. Na to funkcijo je bil imenovan Peter Vovk (od maja do 30. septembra 1974), ki je še naprej opravljal svoje delo v komerciali kot referent za Fiat. Direktor TOZD Trgovina in zastopstva tujih firm je še naprej bil Dore Rebec, direktor TOZD Servis pa je bil Anton Modic.
Rebec se je upokojil 31. decembra 1973, mesto direktorja TOZD Trgovina in zastopstva tujih firm pa je prevzel Bruno Miklavc, ki je v Trgoavto prišel iz Mehanotehnike. Nekaj mesecev kasneje (oktobra 1974) je bil na mesto direktorja Trgoavta imenovan Rajmund Orel, ki je na tem mestu zamenjal Petra Vovk. Novo vodstvo je hitro ugotovilo, da tako razdrobljeno podjetje ne more biti dovolj učinkovito, zato so se odločili za spremembo.
Proces poenotenja podjetja
Prva velika reorganizacija Trgoavta se je zgodila v letu 1974. Iz tedanjega Veletrgovskega podjetja Trgoavto Koper je po preoblikovanju nastala delovna organizacija z dvema temeljnima organizacijama in sicer:
- TOZD Trgovina in zastopstva tujih firm in
- TOZD Servis Koper z delavnico v Portorožu.
Sestavni del delovne organizacije je bila tudi Delovna skupnost skupnih služb. Takrat je Obrat Servis izgubil status pravne osebe, skupno so se začeli izdelovati planski dokumenti, računovodski izkazi in druge poslovne listine, ki so se do tedaj izdelovale ločeno. Sredi 70-ih let je TOZD Servis Koper zašel v poslovne težave, tako, da je moral Rajmund Orel kot direktor Trgoavta sprejeti sanacijski program, ki se je zaključil ob koncu 70-ih let.
Leto 1979 je drugi pomemben mejnik v zgodovini Trgoavta. V tem letu je namreč prišlo do dogovorne zamenjave vodstva in druge reorganizacije podjetja.
Iz dotedanjih dveh temeljnih organizacij so nastale štiri, v organizaciji je še naprej ostala delovna skupnost skupnih služb. V sodni register je bila vpisana nova firma delovne organizacije, in sicer Trgoavto - Trgovina, Servis, Koper z naslednjimi TOZD-i in DSSS.
- TOZD Trgovina na debelo
- TOZD Trgovina na drobno
- TOZD Servis Koper
- TOZD Servis Zastava Portorož
- DSSS
Na mesto direktorja Trgoavta je bil takrat imenovan Bruno Mikavc, Rajmund Orel pa je postal direktor TOZD Trgovina na debelo.
Novo vodstvo je takoj začelo s procesom poenotenja družbe. Vso dejavnost trgovine na drobno so prenesli v dve specializirani temeljni organizaciji, vse ostale družbe (računovodstvo, finance, kadrovsko službo) pa v DSSS. To je tudi začetek poenotenja programske dejavnosti Trgoavta. Postopoma so ključni del naše dejavnosti začeli predstavljati programi Zastave, Iveco, nekoliko kasneje Tam. Te programe je postopoma začel prevzemati tudi Servis Koper.
Prvi stik z Mercatorjem
Sprememb s tem še ni bilo konec. V tistem letu je Trgoavto prvič prišel v globlji stik s sistemom Mercator. V Kopru je namreč delovalo podjetje Mercator - Nanos TOZD Avtomaterial Koper. Zaradi vedno slabših rezultatov, ki so jih dosegali, je prišlo do zamisli, da bi se priključili Trgoavtu, ki je posloval z dobičkom. Ivan Knez, nekdanji direktor Mototehne, je tedaj vodil Nanosov TOZD v Kopru. Menil je, da bi s pripojitvijo Nanosa TOZD Avtomaterial družbi Trgoavto ohranil delovna mesta in se rešil slabega poslovanja. Vodstvu Trgoavta se je pobuda zdela zelo zanimiva. Po pogajanjih so se dogovorili, da morajo zdužitev potrditi zaposleni.
Pripojitev Nanos TOZD Avtomateriali
V Trgoavtu so referendum izpeljali 28. decembra 1979, v Mercator - Nanosu TOZD Avtomaterialu pa 20. februarja 1980. Oba referenduma sta potrdila odločitev vodstev o združitvi in formalno se je TOZD Avtomaterial priključil Trgoavtu v začetku junija leta 1980. Dogodek je bil za nadaljnji razvoj Trgoavta dokaj pomemben. S priključitvijo je namreč Trgoavto dobil šest trgovin v slovenski Istri in tudi na Hrvaškem. Tako se je lahko hitreje kot so sprava načrtovali začela razvijati maloprodaja Trgoavta. Do tedaj je bil namreč Trgoavto zgolj veletrgovec in se s trgovino na drobno ni ukvarjal. Ob prihodu Bruna Miklavca na mesto direktora družbe pa se je strategija spremenila.
Vstop v Mercator: »Od kruha do auspuha«
Priključitev Nanosovega TOZD-a Avtomaterial v Trgoavto je prinesla še eno pomembno pridobitev Trgoavtu. Srečanje s predsednikom poslovodnega organa SOZD Mercator Miranom Goslarjem je podjetji tako zbližal, da se je Trgoavto v letu 1982 združil v SOZD Mercator. V sodnem registru se je firma spremenila v Mercator Trgoavto - Trgovina, Servis Koper. Zaradi slabih poslovnih rezultatov so naslednje leto ukinili TOZD Zastava servis v Portorožu, tako da je delovna organizacija štela tri temeljne organizacije združenega dela in
delovalo skupnost skupnih služb.
Trgoavto je tako organiziranost imel do leta 1987, ko je bila v novembru izvedena samoupravna reorganizacija delovne organizacije. Z njo so bili ukinjeni vsi TOZD-i in DSSS, vodstvo Trgoavta pa je na tak način začelo programsko prenovo družbe.
Namesto TOZD-ov so v Mercator Trgoavtu uvedli dejavnosti:
- dejavnost trgovina na debelo
- dejavnost trgovina na drobno
- servisna dejavnost
- skupne dejavnosti
Dejavnost trgovina na debelo
Vanjo je spadala komercialna služba, ki je nabavljala blago za potrebe maloprodaje, servisne dejavnosti in druge večje kupce. Delovala je s pomočjo potniške mreže, ki je bila organizirana na območju celotne Jugoslavije. Prodajni referenti oz. potniki (v mreži jih je bilo 11) so blago prodajali na podlagi mesečnih spiskov zalog blaga, ki je bilo skladiščeno v centralnem skladišču v Kopru ali v skladišču na Reki.
Dejavnost trgovina na drobno
Ukvarjala se je s prodajo blaga v prodajalnah po Sloveniji, na Hrvaškem in v Srbiji. V letu 1987 je Mercator - Trgoavto imel svoje prodajalne v Kopru (2), Postojni (2), Ljubljani (3), Novi Gorici, Idriji, Logatcu, Brežicah, Črnomlju, Grosuplju, na Bernardinu, v Izoli, Cerknici, Krškem, Zagorju, Mariboru, Pivki, Novem mestu, na Jesenicah, v Labinu, Umagu, Pulju (2),
Zadru, na Reki (2) in v Beogradu.
Servisna dejavnost
Osnovna dejavnost je bilo popravljanje in servisiranje motornih vozil, v tistih letih pa so opravljali tudi tehnične preglede. Združevala je avtomehanični oddelek za tovorna in osebna vozila ter kleparski, avtoličarski in avtoelektričarski oddelek.
Skupne dejavnosti
Vanjo sta bila vključena splošni in računovodski sektor.
S programsko prenovo so v Mercator Trgoavtu začeli opuščati program Autocommerca v Servisni dejavnosti in ga nadomeščali z lastnimi programi. Tako se je zaključilo prvo obdobje rasti Trgoavta, v katerem je iskal lastno identiteto, velikost, dejavnosti in jih v letu 1988, ob
svoji 25-letnici, tudi dokončno našel. Vsaj zdelo se je tako.
Razpad jugoslovanskega trga
Mercator Trgoavto je bil v začetku 90-ih let na vrhuncu svoje moči. Zaposloval je skoraj 380 ljudi in je bil prepoznaven v okoljih, kjer je bil prisoten. Osamosvojitev Slovenije in posledična izguba jugoslovanskega trga, kjer je bila zelo pomembna vloga grosista. Potem, ko se je dve leti pred razpadom Jugoslavije podjetje preoblikovalo v družbo z omejeno odgovornostjo, so bile v letu 1991 potrebne nove, pomembne spremembe:
-v juniju je bilo zaradi slabega poslovanja ukinjeno skladišče na Reki;
-v začetku avgusta se je od Mercator Trgoavta odcepila naša prodajalna v Beogradu;
-prenehali smo z opravljanjem tehničnih pregledov - dejavnost je prevzela AMZS enota Koper;
-na Hrvaškem smo 1. oktobra ustanovili Mercator Trgoavto Umag d.d., ki je bil v 100-odstotni lasti družbe - matere. Njen sedež je bil v Umagu, osnovna zadolžitev pa je bila rpdaja na hrvaškem trgu, na katerem je tedaj Merctor Trgoavto imel devet trgovin. Družba je do leta 1994 zaposlovala med 35 in 40 ljudi.
-Na Hrvaškem smo imeli svojo družbo do 30. junija 1995, ko je bila izbrisana iz registra. Že naslednji dan je vsaka trgovina na Hrvaškem začela poslovati kot samostojna družba.
V Sloveniji so se spremembe poznale predvsem na prodajnem programu. V »jugoslovanskem« obdobju smo se ukvarjali predvsem s programom Zastave iz Kragujevca. Po osamosvojitvi Slovenije so se poslovne vezi pretrgale, tako, da smo se še bolj kot prej naslonili na asortiment, avtomobilskega proizvajalca Renault.
Razvoj se v zadnjem desetletju ni ustavil, postali smo delniška družba
V letu 1995 se je družba Mercator - Trgoavto Koper d.o.o. na skupščini preoblikovala v delniško družbo. Ustanovitelj družbe Mercator Trgoavto je bil Poslovni sistem Mercator d.d. iz Ljubljane, ki je postal njen 51-odstotni lastnik.
Dve leti po statusnih spremembah je bilo dokončano tudi postavljanje nove organizacijske strukture družbe:
-Dejavnost trgovine na debelo je obsegala vodstvo, komercialo, centralno skladišče in prodajne referente na območju Slovenije.
-Dejavnost trgovine na drobno so sestavljali vodstvo in prodajalne po Sloveniji: 13 je bilo v lasti Mercator Trgoavto d.d., 11 pa je delovalno na podlagi sklenjene franšizne pogodbe.
-Prodajno-seravisni center Renault se je ukvarjal s prodajo osebnih vozil Renault in rezervnih delov zanje, v delavnici pa so izvajali avtomehanične, avtokleparske, avtoličarske in avtoelektrikarske storitve. PSC Renault je svojo storitev ponujal tudi v prodajalni osebnih vozil in avtomehanični delavnici, kupcem pa je s specializirani trgovini v Kopru ponujal tudi vozila blagovne znamke Volvo.
-Prodajno servisni center Iveco se je ukvarjal s prodajo tovornih vozil in rezeravnih delov za tovornjake Iveco, v sestavi PSC Iveco pa je bila tudi avtomehanična delavnica.
-Skupne dejavnosti: sestavljali so jih vodstvo družbe, splošni sektor in računovodstvo.
V decembru leta 1998 sta Trgoavto d.d. in Agroservis d.o.o. podpisala pogodbo, s katero je bil Agroservis pripojen k Trgoavtu. Formalno se je pripojitev zgodila v začetku leta 1999, takrat pa je Trgoavto v celoti prevzel poslovno dejavnost Agroservisa in 24 delavcev.
V zadnjih petih letih je za poslovanje Trgoavta d.d. značilno širjenje maloprodajne mreže v Sloveniji. V letu 1999 smo tako aprila ponovno odprili našo prodajalno v Postojni, ki je bila v kooperacijskem odnosu, avgusta pa smo začeli poslovati v novi prodajalni v nakupovalnem centru Mercator center Ljubljana in Mercator center Novo mesto.
Mercator center Koper 1998
Leto 2000 ni pomenilo samo začetek novega tisočletja, ampak pravi razcvet novih prodajaln. Odprli smo jih v Mercator centru Slovenj Gradec, Mercator center Ravne na Koroškem, Mercator center Maribor, v Metliki, Lenart in Domžalah. Prej franšizni trgovini v Murski Soboti in Cerknici sta postali naši lastni, v Brežicah pa smo se preselili na novo, ustreznejšo lokacijo v nakupovalnem centru Intermarket.
V Sloveniji imamo 40 trgovin
Leto kasneje smo novo prodajalno odprli v Mercator centru Nova Gorica. Tudi v letu 2002 smo izjemno intenzivno širili našo maloprodajno mrežo. Aprila smo odprli dve specializirani prodajalni v Kopru, novo trgovino v Slovenski Bistrici in trgovino v Mercator centru Kranj, ki smo jo oddali v franšizo. Majaje s poslovanjem začela nova prodajalna na Ptuju, avgusta v Mercator centru Logatec, ob koncu oktobra pa smo prodajalno v Postojni ponovno oddali v franšizo. V letu 2003 smo našo mrežo trgovin po Sloveniji zaokrožili na 40 z odprtjem trgovine v Mercator centru Trebnje.
V začetku leta 2003 smo izpeljali tudi zadnjo reorganizacijo družbe. Skupaj z Avtotehno d.d. smo ustanovili družbo TT-Trgotehno d.o.o. (prej PSC Iveco), PSC Renault pa smo preoblikovali v družbo Trgoa PSC d.o.o.
V letu 2004 smo odprli prodajalno v Kočevju in Sežani ter štiri prodajno distribucijske centre v Ljubljani, Mariboru, Novem mestu in Izoli.
Leta 2007 - Koroška trgovina d.d.
Copyright © 2010 TrgoAvto Koper d.d. · Vse pravice pridržane. · Izdelava: Ekspertiza d.o.o.
